Izlo Je

22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.

V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.

Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.

Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite. Foto: Nives Brelih

Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo

Ajda Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.

Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.

Manca G. Renko je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Zbirka pritegne z izbiro zahtevnih tem (med drugim avtorica piše o čustvih, tesnobi, ženski enakopravnosti, pripadnosti generaciji …) in tehtnim razmislekom. Pogovor Marka Golje z Manco G. Renko za oddajo Izšlo je je nastal marca lani.

Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.

Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mari

Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.

V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog,

Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.

Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.

Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogl