Kje Pa Vas Evelj Uli

  • Autor: Vários
  • Narrador: Vários
  • Editor: Podcast
  • Duración: 33:43:53
  • Mas informaciones

Informações:

Sinopsis

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim teavam, ki jih poslualci ne morejo reiti sami. Reujemo nereljivo, in to po navadi uspeno.

Episodios

  • Kdaj se bo slovenski javni potniški promet pripeljal v 21. stoletje?

    06/03/2019 Duración: 20min

    Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?Število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativne smernice? “Prej ali slej se bomo morali vprašati, koliko v Sloveniji vlagamo v javni potniški promet. Majhne izboljšave so mogoče, za velike izboljšave pa bodo potrebna veli

  • Ker sta dala odpoved, sta ostala brez zadnje plače

    27/02/2019 Duración: 22min

    V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogo

  • Ali je snemanje seje občinskega sveta poseg v zasebnost svetnikov

    20/02/2019 Duración: 23min

    Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?Več kot polovica občin snema občinske seje. Kaj pa če svetniki tega ne dovolijo?Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podob

  • Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

    13/02/2019 Duración: 22min

    Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta. Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Doc. dr. Anže Kristan meni, da gre za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacientaKirurška urgenca je namenjena tistim, ki bi jim neobravnava v kirurški urgenci lahko povzročila tveganje za izgubo življenja ali veliko poslabšanje zdravja v zelo kratkem času, vendar več kot polovica bolnikov, ki pride v urgentni kirurški blok v UKC Ljubljana, ne potrebuje takojšnje zdravstvene oskrbe. Kljub temu nenujnih zdravstvenih storitev ne zaračunavajo. “Ljudje pri nas iščejo pomoč. Sami težko ocenijo, kaj je nujno in kaj ni, kaj je za urgenco in kaj za splošnega zdravnika.” – vodja zdravstvene nege in oskrbe urgentn

  • Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

    13/02/2019 Duración: 22min

    Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.

  • Bodo gostinci in nov lastnik lahko skupaj delali za razvoj Krvavca?

    06/02/2019 Duración: 10min

    Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijoPo prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let. “Gostinci na Krvavcu smo povezani

  • So nam plastične vrečke zlezle pod kožo?

    30/01/2019 Duración: 20min

    Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečkMed trgovci se vzpostavlja vse večja konkurenca tudi pri iskanju alternativnih rešitev za plastične vrečke in embalažo. “Dejstvo je, da so trgovci spodbujali uporabo plastičnih vrečk.” – Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije Tudi kupci spreminjajo svoje navade. Anketirani na samopostrežni blagajni trgovskega centra je pokazala, da je večina kupcev prinesla vrečko s seboj. “Ko so bile brezplačne, sem nosilno plastično vrečko vzel večkrat. Zdaj pazim malo bolj. Sicer je še vedno skoraj vsak izdelek v plastični embalaži, od čaja do bio banan. Sadja večinoma ne dajem v plastično vrečko. Stehtam ga in dam nanj nalepko.” – anketiranec na samopostrežni blagajni Okorn opoza

  • Invalidska upokojitev za mladega človeka lahko pomeni finančno smrt

    23/01/2019 Duración: 24min

    Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki“Nadure se meni ne štejejo. Omejitev na štiri ure ni življenjska, ker nobenega dela ne moreš končati v štirih urah. Večkrat delam precej več kot štiri ure, pa mi tega nihče ne plača. Sem zastonj delovna sila.” – delno invalidsko upokojena poslušalka Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika te

  • Zapor ni hotel

    16/01/2019 Duración: 21min

    Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past. Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistemGeneralni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj meni, da ima Slovenija relativno sodoben in human sistem prestajanja zaporne kazni. Prepričan je, da je bil pobeg iz koprskega zapora zlorabljen za poskus restavracije nekih drugih metod in pristopov, ki so bili v zaporskem sistemu prisotni v nekem drugem času. “Tovrstni dogodki nam povzročajo operativne probleme in skrbi, niso pa maloštevilni, ki jim to pride prav in samo čakajo, da lahko zlorabijo tak položaj.” – Jože Podržaj Podržaj pravi, da varnost niso samo rešetke, ključi in kamere, ampak je predvsem odnos. “Pretiravanje z varnostjo običajno pomeni predvsem strošek, ne prinese pa dobrega rezultata.” Direktorica Urada za probacijo Danijela Mrhar Prelić opozarja, da imajo

  • Zaposleni na centrih za socialno delo izgorevajo

    09/01/2019 Duración: 25min

    Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo; to se kaže tudi v zaostankih pri izdajanju odločb“Centri vsako leto odločajo o milijonu pravic. Odločb je okoli 800.000.” – Špela Isop, MDDSZ Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se kaže tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno-administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop, M

  • Komentar Žuljev 2018 - drugi del

    02/01/2019 Duración: 21min

    V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.Komentirala sta direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, dr. Vito Flaker“Preživimo le, če drug drugemu pomagamo. Moderna industrijska in postindustrijska tehnologija omogoča predstavo, da obstajamo kot možgani v kadi, kar pa seveda ni res.” – Vito Flaker Flaker je prepričan, da je ideja prostega tržišča fikcija. “Prosti trg je ideologija. Dobiček ustvarja sprega države in trga. Če bi šlo samo za trg, bi bili dobički bistveno manjši.” Nataša Posel opozarja, da veliko težavo v družbi predstavl

  • Komentar Žuljev 2018 – 1: Orwell bi padel v trans

    26/12/2018 Duración: 24min

    V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.Letošnji izbor oddaj Kje pa vas čevelj žuli sta komentirala borka za človekove pravice Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo Vito Flaker“Dobrodelnost je nujna na kratki rok, da ljudje vendarle pridejo do nujne pomoči, vendar to ni niti približno dovolj. Napori bi morali biti usmerjeni v sistemske spremembe, da ljudje ne bodo odvisni od neke pomoči, ampak da bi vsak imel pogoje za dostojanstveno življenje.” – Nataša Posel V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to,

  • Bodo v Kranju ostali brez rentgena in ultrazvoka?

    19/12/2018 Duración: 10min

    Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domuFebruarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi

  • Starejši so lahka tarča neetičnih prodajnih prijemov

    12/12/2018 Duración: 19min

    Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.Raziskave iz tujine kažejo, da so ciljne skupine neetičnih prodajnih praks najpogosteje starejši in drugače ranljiviStarejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. “To blazino so predstavljali, kot da je vsemogočna.” – starejši

  • Novosti na področju socialnih prejemkov

    05/12/2018 Duración: 21min

    Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev. Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlogOd 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev. Vse novosti so tu

  • Vse več toksičnih snovi, vse več bolezni

    28/11/2018 Duración: 20min

    Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.Pojavnost rakavih bolezni se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. Zaradi poklicnega raka vsako leto umre več kot 440 ljudiČlovek ima danes v telesu več kot stokrat več težkih kovin v preteklosti. Mejne vrednosti za toksične elemente ne pomenijo tudi varnih vrednosti. “Mejne vrednosti so vedno kompromis med tem, kar država zmore in številom žrtev, ki si jih lahko privošči.” – predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak “Poklicne bolezni, razen azbestnih, se že tri desetletja praktično ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo. Brez pravilnika o poklicih boleznih se vsi pretvarjajo, da v Sloveniji ni poklicnega obolevanja in da nevarne snovi Slovencem kot po čudežu ne pridejo do živega,” pravi Lučka Böhm iz ZSSS. Tako na delovnem mestu kot v življenjskem okolju nismo izpostavljeni sam

  • Od razvojnega sodelovanja imamo lahko korist vsi

    21/11/2018 Duración: 24min

    Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve. Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja“Slovenija kot del razvitega sveta nosi del odgovornosti za skrb za enakomeren, progresiven in trajnostni razvoj v svetu. Vedeti moramo, da imajo tri četrtine sveta večje probleme od naših. Prav je, da imamo moralno, etično in tudi politično odgovornost. Če je nimamo, se lahko tu

  • V Sloveniji imamo rekordno malo županj

    14/11/2018 Duración: 17min

    Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški; letos se za župansko mesto poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588V Sloveniji imamo v 212 občinah samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. “Glede županj imamo rekordno nizko – 7,5-odstotno zastopanost žensk. Čeprav je to na polovici povprečja evropskih držav, to nikogar ne zaskrbi. Res je, da se je do zdaj na vsakih volitvah delež županj povečeval. Mislim, da bo letos prvič po daljšem času padel. To sklepam po številu kandidatk za županjo.” – Ciril Ribičič Nekdanji ustavni sodnik je opozoril na trend, ki se je izkazal na državnozborskih volitvah, po katerih je delež žensk s tretjine pade

  • Boj za parkirna mesta v Celovških dvorih

    07/11/2018 Duración: 16min

    Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?Stanovalci so prepričani, da se parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalceZaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 35

  • Koliko mojc boste prižgali za prvi november?

    24/10/2018 Duración: 16min

    V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč“V Sloveniji na leto zavržemo približno 16 milijonov nagrobnih sveč. To je v povprečju osem sveč na prebivalca. Smo tretji na svetu. Pred nami sta le Hrvaška in Poljska.” – Katja Sreš, ekologinja brez meja V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokoj

página 4 de 5