Kje Pa Vas Evelj Uli

Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.Število izdanih odločb za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami se povečuje. Strokovnjaki opozarjajo, da je obravnava v okviru zdravstvenega sistema prepočasna in neustrezna“Najvišji porast izdanih odločb je v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ko so otroci vključeni v četrti, peti in šesti razred, ko se dejansko bolj intenzivno začne proces številčnega ocenjevanja.” – dr. Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.Spolno nadlegovanje in nasilje se pogosteje dogajata tam, kjer naj bi se žrtve počutile varne: doma in v službi. Več kot polovica žrtev pozna storilca“Mislim, da ni ženske, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju počutila izpostavljene, izkoriščene, ponižane – ker je ženska!” To je eden od več kot 150 zapisov, ki so jih prejeli na Inštitutu 8. marec ob kampanji #jaztudi. “Analiza je ovrgla mit, da se spolno nadlegovanje in nasilje dogajata v temnih ulicah in neznanih prostorih in da ju izvajajo ljudje, ki jih ne poznamo. Žal je analiza pričevanj pokazala, da se nasilje najpogosteje dogaja v domačem okolju,” pravi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, in dodaja, da več kot 50 odstotkov žrtev pozna storilca, pogosto gre tudi za dejanje, ki se ponavlja. To dokazuje tudi naslednji zapis: “Zlorabljal me je oče, kadar sva bila sama doma.” Ob tem Inštitut 8. marec o

Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečujeEvropski inštitut za enakost med spoloma je bil ustanovljen leta 2010. Sedež ima v Vilni v Litvi in je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje in sodeluje tako z evropskimi institucijami kot s posameznimi državami. Predvsem pa je zanesljiv vir informacij na tem področju. Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta poveču

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov? Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov? Ljubljana je še pred desetimi leti veljala za zaspano mesto, ki ga je potrebno oživiti. Oživljanje je bilo uspešno, turistične ponudbe v mestu mrgoli in sploh v poletnih mesecih v središču mesta vedno težje srečaš domačine. “Bili smo tako uspešni da se zadnjih nekaj let pojavljajo kritike, da je Ljubljana preveč živa, preveč napolnjena s turisti.” Aidan Cerar, urbani sociolog Statistični urad Republike Slovenije poroča, da nas je julija letos obiskalo 13 odstotkov več turistov kot junija lani, Banka Slovenije pa sporoča, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Da je turistična panoga pri nas v vzpon

Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.Reportaža z mejnega prehoda Obrežje. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo sveže sadje in zelenjavo, ob koncih tedna s prižganimi hladilniki obtiči vse do ponedeljkaNa največjem slovenskem mejnem prehodu Obrežje se tovorni promet nenehno povečuje že od leta 2015. Pred štirimi leti je mejni prehod prešlo več kot 560.000 tovornjakov, lani 800.000. V prvih sedmih mesecih tega leta je mejo na Obrežju prestopilo že več kot pol milijona tovornjakov. Kolone so vse daljše, ob tem pa več tovornjakov, ki prevažajo svež

Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?Aleš Drnovšek in Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost o tem, da je požarna varnost na odlagališčih odpadkov prepuščena lastnikom“V Sloveniji nimamo nobenih navodil, smernic, pravilnikov, ki bi določali, kako morajo biti odlagališča urejena. To je prepuščeno lastnikom.” – Aleš Drnovšek, Slovensko združenje za požarno varnost Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno? “Breme teh požarov gre na vso družbo. Nekdo služi na račun pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ker to področje ni ur

Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.dr. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pesticidih v hrani“Delež neskladnih živil, ki so proizvedena v Sloveniji, je bistveno nižji od deleža živil iz drugih evropskih držav, še bolj pa iz tretjih držav. Neskladnih je pod 0,5 odstotka živil slovenskega porekla.” – Jernej Drofenik N

Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.Vse večji obisk tujih turistov prinaša tudi vse več primerov, ko tujci iščejo zdravniško pomočMed tistimi, ki so zdravstveno zavarovani v tujini, je tudi naša poslušalka, Slovenka, ki že vrsto let živi v tujini. Pred kratkim je zaradi zelo visoke vročine in gnojne angine pomoč poiskala na lokalni zdravstveni postaji, kjer deluje koncesionarka. Računalniški sistem v ambulanti sicer veljavne evropske zdravstvene kartice ni znal sprejeti. Zdravnica je ni želela pregledati niti samoplačniško, temveč je poslušalko kljub zelo slabemu zdravstvenemu stanju napotila v skoraj dvajset kilometrov oddaljen zdravstveni dom. Primer je s pomočjo pristojnega zastopnika pacientovih pravic rešen, zdravnica je pr

Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.Območja naravnih kopališč so dobro označena, v času kopalne sezone tudi poteka redno spremljanje kakovosti kopalnih voda. A možnost okužbe kljub nadzoru obstaja“Dobro kakovost imamo predvsem na morju, saj so vse kopalne vode razvrščene v razred odlično. Nekaj odličnih kopalnih voda imamo tudi na celini. Zavedati se moramo, da smo kot kopalec gost v vodi, ki je življenjski prostor za rastline in živali. Zato naj se ljudje izogibajo kopanju zunaj kopalnih voda, ker s tem lahko uničujejo vodne in obvodne rastline, ki s svojim koreninskim sistemom čistijo vode.” – Mateja Poje, Agencija RS za okolje Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono, in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na mo

Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.Če bo ostalo tako, kot je, bo starost samo za pogumneZadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da poudarimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristo

Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah. Potrošniške organizacije so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvahPotrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah: Umetna inteligenca mora potrošnikom pomagati, ne škodovati. Izdelki bi morali trajati dlje. Označbe na živilih naj olajšajo zdravo izbiro. Zdravila morajo biti cenovno dostopna in varna. Potrošniki ne smejo biti izpostavljeni škodljivim kemikalijam. S tem poudarjajo pet ključnih področij, ki si po njihovem mnenju zaslužijo podporo evropskih poslank in poslancev. Te volitve so prelomne Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, se str

Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.Pred letom dni se je javnosti dotaknilo pismo akademika dr. Janka Pleterskega, ki je državni zbor pozval, naj ljudem omogoči, da bodo lahko sami odločili o koncu življenjaProfesor dddr. Andrej Pleterski pravi, da je njegov oče spadal med ljudi, ki jim niti najboljša paliativna oskrba ni mogla pomagati. V 95. letu starosti si je poskusil vzeti življenje sam. Našli so ga, ko je bil še živ in ga odpeljali na urgenco. Pleterski poudarja, da ker v Sloveniji ni mogoče dobiti zakonite pomoči pri končanju življenja, nekateri posamezniki zelo trpijo. Kot koordinator delovne skupine za pravno ureditev po

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, o tem, zakaj delavskih prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnegaTokrat boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekater

Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi. Ljubezenske prevare delujejo po načelu tehnik socialnega inženiringa, človeka zmanipulirajo v nekaj, česar drugače ne bi storilOdkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu in njeno potrditvijo:  “Am Eric Scott z imenom. AM OD ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. ALI TEKOČNO v Kabulu v Afganistanu Za misijo, ki mi pomaga pri miru. Sem videl vaš profil pri iskanju starega vojaškega prijatelja in me je zanimalo, potem ti je poslal prijateljico povabilo!” Tako se je začelo prijatelje

Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemotenoMedtem ko tečejo prizadevanja za sprejem aneksa, ki bo za družinske zdravnike postavil zgornjo mejo opredeljevanja pacientov, kar je prva zahteva družinskih zdravnikov, pacienti v krajih, v katerih so se zdravniki odločili za odpovedi, še ne čutijo sprememb. Družinski zdravniki so svoje povedali, zdaj so na potezi odločevalci, vključujejo se občine, zdravstveni domovi in postaje pa pripravljajo ukrepe. Šestnaj

Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.Občina in ministrstvo nista imela primernih prostorov,

V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverzitetoV Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto. V pitni vodi imamo tudi nitrate. Glede na monitoring iz leta 2017 se povišane koncentracije nitrata v pitni vodi pojavljajo predvsem na območju Pomurja in Podravja, v manjšem obsegu tudi območju zasavske in osrednjeslovenske statistične regije. “

Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.Varuh človekovih pravic Peter Svetina ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti nameniti področju enakopravnosti žensk; kot zelo pomembna jemlje tudi okoljska vprašanjaNovemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini mesec po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, se ta hip zdi najaktualnejše vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. “Ne samo takrat, ko so tega zmožni. Kot skupnost jim moramo zagotoviti, da tam živijo, dokler živijo. Je človeka iz neke va

Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.Energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. Kako industrijo usmeriti v smer učinkovite rabe energije? Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada. “C

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša; izkupiček je slabši za vse vpleteneNamesto zgodbe o uspehu, zgodbe o klubu iz majhnega okolja, ki se je prebil in obstal v prvi ligi, in zgodbe o mladinski šoli, ki je cenjena po vsej Sloveniji, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izkupiček pa je slabši za vse vpletene. Nogometni klub Krško se je pred štirimi leti prvič uvrstil v elitno slovensko ligo in tam vsako leto tudi obstal. Njegova nogometna šola, zdaj NK Posavje Krško, je z modernimi prijemi vzgojila veliko odličnih mladih nogometašev in bila v veliki meri zaslužna za uspeh. Po večini so šole del nogometnih klubov, v Krškem pa sta delovali ločeno, vendar z dogovorom, ki je ustr